Kaj je artroza?

Artroza je kronična degenerativna bolezen sklepov.

Razvrstitev artroz

• Primarna artroza je lahko lokalizirana ali generalizirana. Običajno so prizadeti veliki in/ali zelo obremenjeni sklepi (hrbtenica, kolk, koleno), mali sklepi rok (DIP, PIP), akromiklavikularni sklep, MTP sklep palca in metakarpotrapezoidni sklep. Ostali sklepi so prizadeti redkeje.
• Sekundarna artroza nastane na predhodno okvarjenem sklepu. Do okvare lahko pride zaradi različnih vzrokov. Ločimo displastično artrozo (razvojna displazija kolka, Perthesova bolezen, epifizioliza, epifizne displazije), popoškodbeno, artrozo kot posledico osteonekroze ali kot posledico okužbe. Sem štejemo tudi vnetne (seropozitivne in negativne) in presnovne (protin, psevdoprotin) artropatije.

Značilnosti artroz

Artroza ni primarno vnetna bolezen. Je bolj proces kot bolezen. Nastane, ko pride do nesorazmerja med mehansko obremenitvijo hrustanca in sposobnostjo le tega, da prenese obremenitve (porušeno je razmerje med reparacijo in destrukcijo sklepa). Značilnosti: razpadanje sklepnega hrustanca, reaktivne spremembe (vaskularna kongestija), osteoblastna aktivnost subartikularno, nastajanje nenormalnega in afunkcionalnega hrustanca, osteofiti, in sklepna fibroza.

Simptomi so: bolečina (povezana z gibanjem in obremenitvijo, pri nekaterih oblikah boli tudi v mirovanju – na primer kolk), nenadna huda bolečina (akutno vnetje, odlom osteofita, kolaps zaradi avaskularne nekroze), okorelost, (do 15 min), povečan obseg sklepa (intraartikularni izliv, osteofiti, fibrozne spremembe), deformacija, zmanjšana funkcionalna sposobnost sklepa (zmanjšana gibljivost, hitra utrudljivost, šepanje).

Kako odkrijemo, diagnosticiramo artrozo

Pomembno je ugotoviti ali gre za primarno ali sekundarno artrozo. RTG slikanje v dveh projekcijah je osnovna preiskava. Vedno slikamo parne sklepe zaradi primerjave. Normalni izvid še ne pomeni, da ne gre za artrozo, ker klinična slika pri artrozi pogosto ne korelira z RTG znaki. V nekaterih primerih je potrebna scintigrafija, MRI ali artroskopija. Naredimo tudi laboratorijske preiskave urina in krvi (so v mejah normale, razen pri nekaterih sekundarnih oblikah) ter sinovialne tekočine (rumenkasta, bolj viskozna, povečani levkociti, v koncentraciji glukoze in beljakovin ni bistvenih sprememb, ni eritrocitov, lahko najdemo delčke hrustanca).

Zdravljenje artroz

Poznamo konzervativno in kirurško zdravljenje. Vzročnega zdravljenja zaenkrat ni.

• KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE: V simptomatskem zdravljenju zmanjšujemo bolečine in izboljšujemo gibljivost. Svetujemo zmanjšanje prevelikih sklepnih obremenitev, izboljšanje drže, zmanjšamo pretirano pronacijo, varus in valgus stopal, prevelika ledvena lordoza in viseč trebuh preobremenjujeta male sklepe hrbtenice, odsvetujemo nošenje visokih pet (povečujejo sile/tlake v stopalnih sklepih in patelofemorelnem sklepu), klečanje ali čepenje, fizično naporno delo. Svetujemo dieto (BMI > 30 pripomore k artrozi sklepov, še zlasti pri ženskah; zmanjšanje TT za 5 kg ob povprečni višini zmanjša tveganje za nastanek artroze kolena za 50%). Pri fizikalni terapiji pride v poštev gretje v mirujoči fazi, hlajenje v vazi sinovitisa (vnetna faza – flare), vaje za krepitev mišic (pomaga enako kot jemanje antirevmatikov pri zmanjševanju bolečin v prizadetem sklepu), pomembne so izometrične vaje za kvadriceps in hamstringe. Pri farmakološkem zdravljenju vedno najprej predpišemo le analgetik kot je paracetamol (do 4mg / dan). Ob persistentni bolečini preidemo na nizke odmerke tramadola in šele nato predpišemo NSAID. Antirevmatike svetujemo v vnetni fazi, čeprav paracetamol zmanjša vnetje enako kot antirevmatik. Intraartikularne kortikostereoidne injekcije dajemo pazljivo in ne prepogosto (nekajkrat letno), predvsem v vnetni fazi z sinovitisom. Po aplikaciji je potrebno zmanjšati fizično aktivnost, ker zaradi neobčutljivosti lahko pride do dodatne poškodbe hrustanca. Intraartikularne injekcije hialuronske kisline lahko primerjamo z učinkovitostjo antirevmatikov, brez tveganja za gastroenteropatije.
• KIRUŠKO (OPERATIVNO) ZDRAVLJENJE: Operativno zdravimo pri zgodnjih oblikah, ko lahko s preventivnimi operacijami spremenimo geometrijo sklepa in upočasnimo ali odpravimo nastanek in s tem napredovanje bolezni. V poštev pridejo korektivne osteotomije, artroskopski posegi in umetni sklepi.