Kaj je astma?

Astma je kronična vnetna obstruktivna bolezen dihalnih poti. Do zoženja dihalnih poti pride zaradi pretirane kontrakcije gladkih mišic zlasti v bronhusih in bronhiolih, otekline/edema sluznice ter povečanega izločanja sluzi v dihalnih poteh. Pri tem so udeležene številne celice, predvsem limfociti T, tkivni bazofilci, eozinofilci, časaste celice in druge.

Znaki in simptomi astme

Za astmo je značilno piskanje, dispneja, kašelj, tiščanje v prsnem košu. Do poslabšanja simptomov pride ponavadi ob naporu, ponoči, proti jutru, ob izpostavljenosti alergenom, okužbah, hladnem zraku. Ob zelo hudem poslabšanju so piski tihi ali celo izginejo.

Diagnoza astme

Vsak bolnik s sumom na astmo opravi spirometrijo.

Pri obstrukciji (astmi) je zmanjšanje indeksa Tiffeneau (FEV1/VC) za več kot 12 % pod normo za bolnikov starost in spol. Če spirometrija ne pokaže obstrukcije, si pri diagnozi pomagamo z metaholinskim testom.

Zdravljenje astme

Poznamo tri stopnje urejenosti astme: urejena, delno urejena, neurejena. To zdravnik določi z Asthma control testom. Osnovno zdravilo za zdravljenje astme so preprečevalci (inhalacijski glukokortikoidi, kombinacija inhalacijskih glukokortikoidov in dolgodelujočega beta-agonista, antilevkotrieni, oralni glukokortikoidi), ki jih bolnik prejema vsak dan. Olajševalci (kratkodelujoči beta agonisti, antiholinergiki, kombinacija obeh) se uporabljajo po potrebi ob nastopu dihalne simptomatike.

Zdravljenje običajno začnemo z monoterapijo z majhnim odmerkom inhalacijskega glukokortikoida.