Kateri so raki kosti?

Osteosarkom raste zelo hitro in zelo zgodaj metastazira (pljuča). V 20% so ob odkritju raka so v pljučih že metastaze. Pojavlja se predvsem tam, kjer je rast skeleta intenzivna (koleno, proksimalna nadlahtnica, distalna koželjnica). Incidenca ima vrh med 15. in 20. letom. Pogosteje so prizadeti moški. Prvi znak je ponavadi bolečina. Tumor je redko tipljiv. Na RTG vidna istočasna sklerozacija in osteoliza z novo rastjo kosti prek anatomske meje ter subperiostala apozicija žarkastega videza (Codmanov znak) potrjujejo diagnozo. Alkalna fosfataza je povišana v več kot 50% primerov. Za dokončno diagnozo je potrebna biopsija. Predoperativna kemoterapija uniči mikrometastaze v 80 – 90 procentih, tumor pa se ob tem lahko zmanjša. Sledi resekcija tumorja (pogosto amputacija) in pooperativna kemoterapija. 5 letno preživetje je 50 – 70%.

Paraosalni osteosarkom je redkejši. Pojavi se pri mlajših osebah na distalnem delu stegnenice. Na RTG je značilna izrazito osteoblastna sprememba na zunanji strani kosti. Raste počasi in pozno metastazira. Diagnostika in zdravljenje je enaka kot pri osteosarkomu.

Hondrosarkom najpogosteje nastane iz hondroma, lahko pa vznikne v normalni kosti. Najpogosteje se pojavlja na rami, medeničnem obroču, kolenu ali hrbtenici. Je nizko maligen, raste počasi, zaseva redko in šele v kasnejšem obdobju bolezni. Prvi znak je tipna izboklina ali zadebelitev. Diagnozo postavimo že z RTG, kjer vidimo zrnate kalcinacije v hitrorastočem hrustančnem tkivu. Za potrditev je potrebna biopsija. Zdravljenje vključuje operativno odstranitev tumorja v zdravo. Poseg bolnika ponavadi močno pohabi (hemipelvektomija, resekcija rame, interskapulotorakalna amputacija). Tumorji so nedovzetni za obsevanje ali kemoterapijo.

Gigantocelularni tumor (rjavi tumor, osteoklastom) nekateri uvrščajo med benigne tumorje z možnostjo maligne alteracije. Izvor tumorja ni znan, sestavljajo ga slabo diferencirane celice. Pojavlja se v epifizah dolgih kosti (v 50% v kolenu), redkeje so prizadeta vretenca ali sakrum. V 1% pa se pojavi multicentrično in takrat je treba v DD upoštevati hiperparatiroidizem. Pogostejši je pri ženskah. Je lokalno agresiven tumor (patološke frakture). Zelo redko metastazira (pljuča). Potrebna je temeljita ekskohleacija tumorske votline in polnitev s spongiozo. Nekateri kiretirano votlino še kemično kaverizirajo s fenolom. Namesto kostnih graftov vstavijo cement. Koleno je včasih potrebno resecirati in napraviti premostitveno artrodezo. Nagnjenost k ponovitvam je precejšnja.

Ewingov sarkom je zelo maligen tumor, hitro raste in metastazira. Prizadane predvsem otroke (po 5. letu starosti). Najpogostejše lokacije so medenica, distalni femur, proksimalna golenica, proksimalna nadlahnica in diafiza stegnenice. Klinična slika je zelo podobna akutnemu vnetju zlasti osteomielitisu. Na RTG se vidi neenakomerna osteoliza, subperiostalno pa znaki, ki jih najdemo pri osteomielitisu (periostalna reakcija). Celo pri biopsiji nas lahko najdba gnoja napravilno usmeri in je potrebna histološka preiskava. Tumor je radiosenzitiven, zato kombiniramo kemoterapijo in obsevanje, nato pa še operacijo. Petletno preživetje je 60 – 70%.

Adamantinom je redek tumor, ki se pojavlja v dolgih kosteh (golenica). Pacienti so navadno stari okoli 30 let. Značilna je počasna rast in bolečine, ki lahko trajajo več let. Na RTG so vidni multipli ostro omejeni kroglasti lucentni defekti, okrog njih pa sklerotična kost. Zdravljenje je operativno.

Retikulosarkom je podoben Ewingovemu sarkomu. Pojavlja se v 4. dekadi. Značilne lokacije so stegno, golenica in nadlahtnica. Začne se z bolečinami, ki se širijo po kosti. Ne zaseva. Prizadetost kortikalne kosti lahko vodi v patološke frakture. Je radiosenzitiven. Petletno preživetje je 50%.

Limfom je maligen tumor hematopoetskega tkiva. Prizadane paciente v vseh življenskih obdobjih. Prvi znak je bolečina, lahko pa se pojavijo tudi mehkotkivne mase. Najpogostejša lokalizacija je na distalni stegnenici, proksimalni golenici, medenici, vretencih, in v ramenskem obroču. Na RTG se vidi litično lezijo, ki lahko zajame velik del kosti (patološke frakture). Potrebna je histološka diagnoza. Terapija: kemoterapija, radioterapija, včasih kirurško.

Mielom je najpogostejši primarni kostni tumor. Pojavlja se v drugi polovici življenja. Nastane iz primitivnih nediferenciranih celic kostnega mozga. Poznamo solitarni in multipli tip (solitarni lahko preide v multiplega). V kosti se razrašča mielomsko tkivo, ki povzroča osteolizo (jasno omejeno) brez reaktivnih sprememb. Prisotni so patološki zlomi in anemija. Bolnik je bled, prisotne so bolečine in prizadet del je občutljiv na dotik. Na RTG vidimo razsejane osteolitične spremembe in osteoporozo. Najdemo Bence – Jonesove proteine v urinu. Diagnozo postavimo z analizo punktata kostnega mozga. Posebna oblika je osteosklerotični mielom. Je redka bolezen, združena s kronično vnetno demielinizirajočo polinevropatijo. V zdravljenju pride v poštev kemoterapija in obsevanje, s katerima dosežemo upočasnitev bolezni ne pa ozdravitve.