motnje spomina
Spomin je sposobnost pomnenja informacij. Do motenj spomina pride zaradi različnih vzrokov: poškodbe (npr. travma), okužbe, zastrupitve (npr. alkohol), bolezni (npr. epilepsija) … Motnje spomina delimo na kvantitativne in kvalitativne motnje spomina.
Motnje spomina
Kvantitativne motnje spomina so:
- hipermnezija – nenormalno povečana spominska sposobnost (npr. pri vročinskih stanjih, pri hipnozi …)
- hipomnestična motnja spomina – upadanje spominske sposobnosti (npr. pri starostnikih zaradi degenerativnih procesov)
- amnezija – izguba spomina za določeno obdobje v preteklosti
Kvalitativne motnje spomina so:
- konfabulacije – bolnik si zaradi spominske vrzeli izmišljuje podatke/zgodbo
- popačenost spomina – npr. ekmnezija (bolnik preteklost doživlja kot sedanjost)
Spominske motnje lahko delimo tudi na trajne (nastanejo, na primer, pri demenci) in prehodne (nastanejo, na primer, pri deliriju).