Spomin je sposobnost pomnenja informacij. Do motenj spomina pride zaradi različnih vzrokov: poškodbe (npr. travma), okužbe, zastrupitve (npr. alkohol), bolezni (npr. epilepsija) … Motnje spomina delimo na kvantitativne in kvalitativne motnje spomina.

Motnje spomina

Kvantitativne motnje spomina so:

• hipermnezija – nenormalno povečana spominska sposobnost (npr. pri vročinskih stanjih, pri hipnozi …)
• hipomnestična motnja spomina – upadanje spominske sposobnosti (npr. pri starostnikih zaradi degenerativnih procesov)
• amnezija – izguba spomina za določeno obdobje v preteklosti

Kvalitativne motnje spomina so:

• konfabulacije – bolnik si zaradi spominske vrzeli izmišljuje podatke/zgodbo
• popačenost spomina – npr. ekmnezija (bolnik preteklost doživlja kot sedanjost)

Spominske motnje lahko delimo tudi na trajne (nastanejo, na primer, pri demenci) in prehodne (nastanejo, na primer, pri deliriju).