Ohlajanje bolnika ali inducirana hipotermija je postopek, pri katerem bolnika ohladimo na telesno temperaturo med 32 in 34 °C. Izkazalo se je, da ima takšna blaga inducirana hipotermija ugoden učinek na preprečitev reperfuzijske okvare celic, zmanjšanje nevroloških okvar (upočasni presnovo, zmanjša nastajanje prostik radikalov). Indikacije za ohlajanje bolnika so: srčni infarkt, huda poškodba glave (če z drugimi metodami ne uspemo znižati znotrajlobanjskega tlaka).

Umetna koma in ohlajanje bolnika po srčnem infarktu

Pri bolnikih po uspešnem srčnem oživljanju, ki ostanejo nezavesti, uporabimo inducirano hipotermijo. Bolnika sediramo, analgeziramo, relaksiramo, mehansko ventiliramo ter vzdržujemo telesno temperaturo 24 ur med 32 in 34°C nato začnemo s pasivnim ogrevanjem. Ko temperatura doseže 35 °C, ukinemo sedacijo. 

Zdravnik ohlaja bolnika z infuzijo hladne tekočine (fiziološka raztopina, ki teče 30 ml na uro in je ohlajena na 4 °C) ter hladnimi/ledenimi obkladki (led ni v direktnem stiku s kožo) na vrat, pazduho, dimlje.

Protokol inducirane hipotermije

Bolnik se sedira z midazolamom (0.1-0.3 mg/kg) ter relaksira z norcuronom 0.08-0.1 mg/kg. Hladi se ga z infuzijo 0.9% NaCl ohlajene na 4°C (30 ml/kg) v 30 min. Nanj se da ledene obkladke (glava, vrat, pazduhe, dimlje). Ciljna centralna temperatura je 32 do 34°C. Doseči jo je potrebno čim prej in jo vzdrževati 24 ur. Po 24 urah je potrebno pasivno segrevanje. Z dodatnim hlajenjem je potrebno preprečiti prevelik porast telesne tempertature. (vir: povzeto po protokolu UKC Ljubljana)