Zdravljenje bolnika po uspešnem oživljanju
Po uspešnem oživljanju mora zdravnik/intenzivist:
- optimalno urediti srčno in pljučno funkcijo
- odkriti vzrok za srčni zastoj
- premestiti bolnika v ustrezno ustanovo na nadaljnjo invazivno srčno diagnostiko
Za začetno obdobje po uspešnem oživljanju je značilno: moteno delovanje srca, možganov, sistemski odziv zaradi ishemije, poslabšanje osnovne bolezni. Skupno imenujemo to sindrom obdobja po zastoju srca.
Začetni / osnovni ukrepi po oživljanju
Osnovni ukrepi si sledijo po ABC zaporedju (dihalna pot –>dihanje –>cirkulacija).
- dihalna pot in dihanje: če je potrebno, zdravnik zaščiti dihalno pot z endotrahealno intubacijo (nezavestni); pogosto se pojavi pljučni edem (slabše delovanje srca, poškodba pljuč pri oživljanju), pri vseh bolnikih se opravi rtg pc,
- cirkulacija: neprestano spremljanje EKG (pogosto pride do motenj srčnega ritma), vsem bolnikom se nastavi centralni venski kanal (vazoaktivna zdravila, urejanje elektrolitov, hrana ….). Potrebno je opraviti UZ srca (najpogostejši vzrok hipotenzije, motenj ritma) in dati inotropno podporo po potrebi. Ciljni MAP je > 65 mmHg.
- zdravljenje vzroka: najpogostejši vzrok je AKS (akutni koronarni sindrom): če pokaže EKG po oživljanju STEMI, potrebuje bolnik urgentno koronarografijo; če vzrok ni ishemične narave, bolnika sprejmemo v intezivno nego.
Pri bolnikih, ki ostanejo po zastoju nezavestni je priporočljiva čim prejšnja inducirana hipotermija za 24 ur. Epileptične krče mora zdravnik zaustaviti, saj povečajo možgansko presnovo. To stori z benzodiazepini, propofolom, kepro.
Krvne preiskave
Preiskave, ki jih zdravnik ponavadi naroči so: kompletna krvna slika, CRP, PCT, PAAK, INR, d-dimer, troponin, hepatogram, kreatinin / urea, krvni sladkor, LDH, amonijak, elektroliti, križne, mioglobin.
Vir: uptodate.com; Intenzivna medicina, učbenik, Kremžar;