kaj je plinska analiza arterijske krvi
Plinska analiza arterijske krvi (PAAK) je preiskava, pri kateri anaerobno odvzamemo arterijsko kri iz periferne arterije in v njej določimo pH krvi, delne tlake O2, CO2, kislinsko-bazno ravnovesje, koncentracijo hidrogenkarbonata, bazni deficit in anionsko vrzel. Analizator lahko v vzorcu arterijske krvi izmeri tudi nekatere elektrolite, hemoglobin, karboksihemoglobin, methemoglobin.
S PAAK dobimo vpogled v trenutno stanje presnove, oksigenacije in ventilacije; procese, ki so med seboj tesno povezani.
Normalne vrednosti pri plinski analizi arterijske krvi
Normalna vrednost PAAK | motnja | |
---|---|---|
pH | 7,35 – 7,45 | ↑ pH – alkaloza ↓pH – acidoza |
paO2 | 10,5 – 13,1 kPa | ↑ paO2 – hiperoksija ↓ paO2 – hipoksemija |
paCO2 | 4,6 – 6 kPa | ↑ paCO2 – hiperkapnija ↓ paCO2 – hipokapnija |
HCO3– | 22 – 26 mmol/l | poraba / presežek bikarbonata |
SaO2 | >95% | |
bazni presežek | ± 2 | |
anionska vrzel | 12 ± 2 mmol/l |
Interpretacija / ocena PAAK
Z analizo PAAK želimo ugotoviti, kaj je primarna motnja, stopnjo primarne motnje ter kompenzacijo te motnje. Pri interpretaciji PAAK je najbolje, da sledimo sledečem zaporedju:
- ocena oksigenacije
- ocena pH
- ocena respiratorne in metabolne komponente (primarne motnje)
- ocena kompenzacije
- vzrok motnje
1. Ocena oksigenacije
Če je paO2 zmanjšan (< 10 kPa), je to hipoksemija oziroma, če je zmanjšan pod 8 kPa, je to respiratorna insuficienca. Do zmanjšanja paO2 pride pri: zmanjšanjem FiO2, porušenem razmerju ventilacija/perfuzija, hipoventilaciji, motnjah difuzije, motnjah prenosa kisika. Če je paO2 visok, govorimo o hiperoksiji (ta je škodljiva – prosti radikali, pri AMI povzroči vazokonstrikcijo). Kronična hipoksemija pri mladem ni vredu – na dolgi rok dela vazokonstrikcijo pljučnega žilja → pljučna hipertenzija.
2. ocena pH
Procesi v telesu so zelo občutljivi na koncentracijo vodikovih ionov (H+). pH je definiran kot: – log [koncentracija H+]. Iz grafa je razvidno, da več kot je vodikovih ionov, nižji je pH. Normalna koncentracija vodikovih ionov v krvi je 30 – 50 nmol/l, kar ustreza normalni pH vrednosti 7.35 – 7.45.
Če je koncentracija vodikovih ionov povišana ali znižana oziroma, če je pH izven normalnih vrednosti, govorimo o:
- acidozi (preveč H+ ionov): ph < 7.35 ali
- alkalozi (premalo H+ ionov): ph > 7.45
3. ocena respiratorne in metabolne komponente
V tretjem koraku bomo poiskali primarno motnjo, ki je odgovorna za spremembo pH. Za ohranjanje pH ravnovesja sta najpomebnejša organa pljuča in ledvice. Njihovo delovanje temelji na transportu CO2 v krvi (kopičenju, izločanju) in ga lahko povzamemo s preprosto enačbo:
CO2 + H2O ↔ H2CO3 ↔ H+ + HCO3 –
(H2CO3 – ogljikova kislina, HCO3 – – bikarbonatni ion)
CO2 se izloča skozi pljuča (levi del enačbe), HCO3– pa skozi ledvice (desni del enačbe). Če bolnik, na primer, počasi diha, pride do kopičenja CO2 in posledično do višje koncentracije H+ ionov (glej enačbo – več “reagentov” na levi strani enačbe pomeni večjo produkcijo “reagentov” na desni; oziroma pomik v desno) – pride do nastanka respiratorne acidoze (imamo večjo produkcijo H+)
Podobno si lahko razložimo, na primer, če pride do pomanjkanja HCO3–. Enačba se pomakne v desno in nastane več H+ – pride do nastanka metabolne acidoze.
Iz zgornjih dveh primerov je razvidno, da bo primarna motnja tista, s katero si lahko razložimo spremembo pH. Pri interpretaciji se osredotočimo na CO2 (respiratorna komponenta) in HCO3–(metabolna komponenta). Možne so 4 kombinacije:
- Respiratorna acidoza: če pCO2 zvišan in v PAAK acidoza
- Metabolna acidoza: če HCO3– znižan in v PAAK acidoza
- Respiratorna alkaloza: če pCO2 znižan in v PAAK alkaloza
- Metabolna alkaloza: če HCO3– zvišan in v PAAK alkaloza
Respiratorne motnje nastanejo zaradi motenega odstranjevanja/kopičenja CO2. Presnovne motnje pa zaradi čezmernega vnosa, povečane tvorbe ali izgube kislin/baz.
4. Ocena kompenzacije motnje
Kot smo že omenili, je za normano delovanje encimskih procesov v telesu, izjemno pomembna ustrezna koncentracija H+ ionov oziroma ustrezen pH. Organizem ima mehanizme, ki motnje opisane v točki 3. kompenzirajo (“popravijo”), če se le da.
Pri oceni kompenzacije si lahko ponovno pomagamo z enačbo:
CO2 + H2O ↔ H2CO3 ↔ H+ + HCO3 –
Če imamo, na primer, respiratorno acidozo (povišan CO2 in s tem pomik enačbe v desno), bodo ledvice začele kompenzatorno s povečano resorbcijo HCO3– , saj bodo s tem pomaknile enačbo v levo. Podobno si lahko razložimo še ostala 3 stanja:
- Respiratorna acidoza: primarno zvišan pCO2 –> kompenzacija povečana resorbcija HCO3–
- Metabolna acidoza: primarno znižan HCO3– –> kompenzacija hiperventilacija, povečana sekrecija H+, povečana resorbcija HCO3–
- Respiratorna alkaloza: primarno znižan pCO2 –> kompenzacija zmanjšana resorbcija HCO3–
- Metabolna alkaloza: primarno zvišan HCO3– ..–> kompenzacija hipoventilacija, zmanjšana sekrecija H+, povečana sekrecija HCO3–
5. Vzroki primarne motnje in zdravljenje
Motnja | Vzrok | Zdravljenje |
---|---|---|
Respiratorna acidoza | nezadostno izločanje CO2 = retenca CO2 (pljučne bolezni – obstruktivne motnje, zavora dihanja – kap, sedacija, poškodba možganov, živčno-mišične bolezni) | Zdravi vzrok, umetno predihavanje |
Metabolna acidoza | zmanjšanje HCO3– (izguba pri diareji, zmanjšana resorbcija pri ledvičnih obolenjih – bolj pri ALO, ker pri kronični jemljejo sodobikarbono, povečana poraba pri nevtralizaciji kislin – laktacidoza*, ketoacidoza, alkohol); najpogostejša laktacidoza | Zdravi vzrok, laktacidoza – tekočine, vazopresorji, inotop, ketoacidoza – tekočine + inzulin, bikarbonat (pazi! poveča tvorbo CO2 –>acidoza) |
Respiratorna alkaloza | zmanjšan CO2 (hiperventilacija – bolečina, stres, panika, vročina, umetna ventilacija) | Zdravi vzrok, ustrezna mehanska ventilacija |
Metabolna alkaloza | povečanje HCO3– (pretirana uporaba NaHCO3, izguba H+ – bruhanje, diuretiki, salicilati, hipokaliemija ..) | Zdravi vzrok, tekočina, ukinitev diuretikov, zelo redko 0.1 M solna kislina |
Anionska vrzel
Anionsko vrzel izračunamo:
(Na+ + K+) – (Cl– + HCO3–)
Normalne vrednosti so 10 – 14 mmol/l. Z anionsko vrzeljo lahko tako ločimo med acidozo, ki je posledica kopičenja nemerljivih anionov in acidozo, ki je posledica izgube HCO3–. Pri kopičenju kislin (npr. zaradi povečanja koncentracije laktata*) pride do povečanja anionske vrzeli.
Bazni presežek
Presežek baze oziroma primanjkljaj baze se nanaša na presežek oziroma primanjkljaj količine baze, prisotne v krvi. Pozitivne številke pomenijo presežek baze (metabolna alkaloza), negativne pa primanjkljaj (metabolna acidoza).
Pri krvavitvah je, na primer, dober marker hude krvavitve. Ko se začne povečevati bazni primanjkljaj (“postaja bolj negativen”), lahko poenostavljeno rečemo, da je zmerna krvavitev prešla v hemoragični šok.
Bazni primanjkljaj se uporablja tudi kot nadomestni marker za kopičenje mlečne kisline oziroma laktata. Tako je v pomoč, da zdravnik ve ali je acidoza respiratorna ali metabolna (kopičenje laktata – metabolna, BE negativen).
Presežek baz je uporaben tudi pri zastrupitvah – alkohol (metanol), antifriz.
Mešane motnje acidobaznega ravnovesja
Če se pri pacientu pojavi več kot 1 primarna motnja, govorimo o mešani motnji.
Primeri plinskih analiz
Primer | Interpretacija |
---|---|
paO2: 10.2 kPa pH: 7.11 (↓) paCO2: 3.1 kPa (↓) HCO3–: 8 mmol/l (↓) BE: -21 mmol |
|
paO2: 7.1 kPa pH: 7.45 (↑) paCO2: 3.2 kPa (↓) HCO3–: 17 mmol/l (↓) BE: 17 mmol |
|
paO2: 5.1 kPa (↓) pH: 7.1 (↓) paCO2: 10.2 kPa (↑) HCO3–: 21 mmol/l BE: 17 mmol |
|
paO2: 12.1 kPa pH: 6.9 (↓) paCO2: 2.0 kPa (↓) HCO3–: 3.1 mmol/l |
|
paO2: 8.6 kPa pH: 7.35 paCO2: 8.6 kPa (↑) HCO3–: 35.1 mmol/l (↑) BE: 7.3 (↑) |
|
paO2: 15.9 kPa pH: 6.8 (↓) paCO2: 1.5 kPa (↓) HCO3–:1 .7 mmol/l (↓) BE: -33 (↓) |
|
paO2: 10.9 kPa pH: 6.99 (↓) paCO2: 5.3 kPa HCO3–: 9.1 mmol/l (↓) AV: 18 (↑) |
|
paO2: 12.9 kPa pH: 7.5 (↑) paCO2: 2.5 kPa (↓) HCO3–: 15 mmol/l (↓) AV: 25 (↑) |
|
*če bolnika zdravnik intubira, uravnava ventilacijo glede na pH!
Kakšne so referenčne vrednosti plinske analize arterijske krvi?
Vse referenčne vrednosti plinske analize imaš napisane v članku!
Kako se izvede ta preiskava? Slišal sem, da so nekomu amputirali roko zaradi nastavitve arterijske kanile?!
Pri nastavljanju arterijske kanile (skozi katero se nato jemlje arterijska kri za PAAK oziroma plinsko analizo arterijske krvi) pride lahko, kot pri vsakem posegu, do zapletov: okužbe, tromboze, spazem, poškodbe živcev… Najbolje je, da nastavlja arterisjko kanilo najbolj izkušen anesteziolog pod kontrolo ultrazvoka!!! Zapleti ob tem so minimalni. Prevečkrat se še nastavlja arterijsk akanila na slepo!!
Možete li analizirati moj nalaz.ph7.445 po2 ,11.48 pco2 34.2, hco3, 24.1, be-0.4
pCO2 34? To je verjetno napaka! Sicer je izvid ok, mogoče malo več tekočine popijte (“be” je negativen)
Vaš izvid plinske analize je vredu.
Spoštovani! Prosim za kratko amatersko razlago:
AK-pH= 7,473
AK-prebitek baz=-0,7
AK-bikarbonat-HCO3=21,5
AK-pCO2=3,96
AK-pO2=13,4
AK-sO2=0,981
Hvala!
Blaga hipokapnija, mogoče v stresu bolnik in malo hiperventilira? Bolečina?
Blood gas values
Ph 7,486 (puscica gor)
PO2 16,2 kpa (puscica gor)
PCO2 3,93 kpa (puscica dol)
Electrolyte and metabolite
cCca2+ 1,14 mmol/L (dol)
cCI- 107 mmol/L (gor)
Starost 34 let
Hvala za obrazlozitev rezultatov.