Kaj je ultrazvok

Ultrazvok (UZ) je zvok s frekvencami višjimi od 20 kHz. Teh frekvenc človeško uho ne zazna. V medicini pri diagnostiki, “vpogledu v človeško telo” uporabljamo frekvence višje od 1 Mhz.

Ultrazvok v medicini

V medicini je z besedo “ultrazvok” mišljen pregled z ultrazvočnim aparatom. Na primer: ultrazvok srca – pregled srca z ultrazvočnim aparatom.

Ultrazvok v regionalni anesteziji

Razmah regionalne anestezije v zadnjem desetletju je povzročila prav uvedba ultrazvočnega aparata v tej veji medicine. S pomočjo ultrazvočnega aparata dobi anesteziolog vpogled v človeško telo. Vodenje igle je bolj natančno in hitrejše. Izvedba perifernih blokad je zato varnejša.

Ultrazvok – naprava

Bistvo ultrazvočnega aparata so piezoelektični kristali, ki se nahajajo v sondi (linearna, konveksna, sektorska). Piezoelektrični kristali so pretvorniki, ki oddajajo ultrazvočne signale/valove različnih frekvenc in jih nato sprejemajo ter spreminjajo v električne signale. Ultrazvočni valovi se v tkivu:

  • odbijejo (refleksija): razpršen in enakomeren odboj
  • oslabijo (atenuacija): odvisna od tkiva, razdalje in frekvence valov; izguba meghanske energije na račun absorbcije (tkivo se segreje)
  • lomijo (refrakcija): v primeru majhne razlike v impendanci dveh tkiv se ultrazvočni val lomi

Ultrazvok – slika

Ultrazvočna sonda (piezoelektični kristali) spremeni mehansko energijo odbitih zvočnih valov v električni tok, ki ga ultrazvočni aparat izriše v 2D sliko različnih odtenkov sive barve, odvisno od stopnje odboja signala na tkivni strukturi. Slika na ultrazvočni napravi je lahko:

  • BELA je hiperehogena*: do tega pride ob veliko odbitih signalov. Hiperehogene formacije tvorijo, na primer: odboji od kosti, fascije, plevre …
  • SIVA je hipoehogena: manj odbitik ultrazvočnih valov. Hipoehogene spremembe so, na primer: odboji od tkiv (mišice, maščoba)
  • ČRNA je anehogena: brez odboja ultrazvočnih valov. Kot anehogene tvorbe/strukture se kažejo tekočine (plevralni izliv, nestrjena kri, lokalni anestetik).

    *ehogen – ki odbija ultrazvočne valove

Strukture si optimalno prikažemo tako, da s sondo: drsimo, pritiskamo, rotiramo in nagibamo/angulacija.

Resolucija in frekvenca UZ aparata

Resolucija ali ločljivost je sposobnost zaznave dveh skupaj ležečih predmetov.

Frekvenca je število ultrazvočnih valov v časovni enoti (hertz ali s-1).

Frekvenca UZ sonde določa globino penetracije UZ vala: nizko frekvenčna sonda (3-5 MHz) ima nizko resolucijo in globoko penetracijo; visokofrekvenčna ultrazvočna sonda (10-15 MHz) ima visoko resolucijo in nizko penetranco.

Uporaben doseg ultrazvoka v mehkih tkivih je približno 200 valovnih dolžin. To pomeni, da je globina gledanja pri 1 MHz UZ sondi pri človeku max 30 cm, pri 5Mhz pa le še 5 cm.

Primer izračuna: frekvenca sonde 1 Mhz (1000000/s), hitrost zvoka v tkivu = 1540 m/s, uporaben doseg 200 valovnih dolžin.

valovna dolžina = hitrost/frekvenca sonde (1540 / 1000000)= 0.00154 m

globina = val. dolžina X 200 = 0.3 m = 30 cm

Tehnika skeniranja

  • Orientacija sonde: v sagitalni smeri obrnemo marker navzgor; v transverzalni/prečni smeri obrnemo marker na pacientovo desno
  • Gel ali tekočina: med sondo in preiskovancem mora vedno biti uz gel oz tekočina (če je vmes zrak, slika ni vidna)
  • Pritisk sonde: s pritiskom kolabiramo vene, včasih pomaga pri izboljšanju slike
  • Prečna poravnava: ciljno strukturo vedno postavi v center slike
  • Vzdolžna poravnava
  • Nagibanje / tilting: uporabno za izboljšanje slike
  • Rotacija: prehod iz kratke v dolgo os

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja