Standardni testi koagulacije so: PČ, INR, aPTČ, TČ, določitev števila trombocitov ter fibrinogena.  Značilnosti klasičnih testov strjevanja krvi v primerjavi z novejšimi( npr. ROTEM) so:

• zamudni, njihova izvedba je daljša
• v test je vključena le plazma in ne polna kri (polna kri je boljši približek in vivo koagulacije)
• so brez napovedne vrednosti pred operacijo
• nič ne povedo o kvaliteti strdka, ampak le čas, da strdek nastane
• odražajo le začetne faze strjevanja krvi