Vedenjska psihoterapija je ena izmed psihoterapevtskih metod. Pri njej terapevt odstrani ali spremeni nezaželjene vedenjske vzorce, ki omejujejo pacienta v vsakdanjem življenju. Vedenja se naučimo (odučimo) na dva načina:

• klasično pogojeno, primer: Če vedno ob hranjenju psa še zraven pozvonimo, se bo pes ob zvonenju začel sliniti, četudi mu nismo dali hrane (pogojno naučeno vedenje).
• operantno pogojeno, primer: Otroka ob nekem vedenju pohvalimo ali mu damo darilo. Otrok bo tako vedenje še ponovil (ojačanje vedenja).

Vedenjska psihoterapija tako temelji na predpostavki, da ker se vedenja naučimo, se ga lahko tudi odučimo. Uporabljamo jo pri zdravljenju moten hranjenja, spolnih motnjah, različnih fobijah, paničnih motnjah, anksioznosti …