Zdravljenje razvojne displazije kolka
zdravljenje razvoje displazije kolka do starosti 2 let
Ob rojstvu se nestabilni kolki pogosto popravijo brez zdravljenja, zato pri nas za vse otroke, pri katerih ob rojstvu ugotovimo nestabilne kolke, priporočimo za zdravljenje z abdukcijsko opornico. Ob kontroli z ultrazvokom se v starosti 3 – 4 tedne odločimo za nadaljnje zdravljenje. Zdraviti moramo toliko časa, da s testi in RTG sliko dokažemo stabilnost in razvitost kolkov. Do prvega leta uporabljamo vertikalno ekstenzijo s postopnim povečevanjem abdukcije. Ko dosežemo kot abdukcije 70-80 stopinj, preverimo, ali je kolk reponiran in nadaljujemo zdravljenje z abdukcijsko opornico. Če na RTG sliki ugotovimo, da je glavica v acetabulumu, nadaljujemo z ambulantnim zdravljenjem. Če pa ni dobro nameščena, morda obstaja anatomska ovira, zato naredimo artrografijo v splošni anesteziji. Če ovire ni, kolk ročno namestimo in zamavčimo v fleksiji 100 – 105 stopinj in abdukciji 60 do 70 stopinj za 3 – 4 tedne. Od prvega do drugega leta je postopek enak, le ekstenzija je horizontalna.
Zdravljenje razvojen displazije kolka po 2 letu starosti
Od drugega do osmega leta lahko napravimo skeletno ekstenzijo in tenotomijo adduktorjev kot pripravo na operativno repozicijo. Pri tej operaciji skrajšamo stegnenico, včasih pa je potrebno še razširiti acetabulum. Po operaciji kolk zamavčimo. Če opazimo, da zaradi displastičnega acetabuluma glavica sili iz njega, opravimo še operacijo na medenici, osteotomijo po Slaterju. Enostranski izpah ozdravimo z operacijo do starosti 14 let. Zaradi večjih sekundarnih sprememb je potrebno znatno skrajšati stegnenico in opraviti repozicijo glavice po metodi Colonna. Po taki repoziciji je potrebno dolgotrajno razgibavanje in povsem normalnega kolka ni mogoče doseči. Pri obojestranskem izpahu so funkcionalni rezultati operacije slabši, zato se za operacijo neradi odločamo. Izpahnjeni kolki so visoko, navadno niso boleči. Če po primarnem zdravljenju izpaha pride do nepravilnosti, kot so razlike v dolžini nog, visok trohanter ali displazija acetabuluma, so potrebne sekundarne operacije. Pogoste so osteotomije po Ganzu, Chiariju, Tonnisu, ali pa prestavitev velikega trohantra navzdol.