Zaznavanje je sposobnost, da človek zazna s čutili raznorazne dražljaje, jih predela in v zavesti oblikuje v smiselno celoto (smiselne podobe predmetov, zvoka …). Do motenj zaznavanja pride, če je katera izmed zgoraj naštetih poti okvarjena.

Vrste motenj zaznavanja

• Elementarne motnje zaznavanja nastanejo pri okvarah senzoričnega aparata (npr. pri okvarah slušnega ali vidnega živca).
• Zaznavne anomalije so motnje, kjer bolniki zaznajo predmete popačeno (predmeti so lahko preveliki, premajhni, napačnih oblik ali barv itd.). Strokovno temu pravimo disopsije. Pojavijo se pri shizofrenikih, poškodbah na možganih, tumorjih, epilepsiji …
• Iluzije so motnje zaznavanje, ki izvirajo iz resničnih dražljajev (predmetov, glasov …), vendar jih bolnik zazna spremenjeno. Nastanejo lahko zaradi nepazljivosti, pretiranega čustvovanja ali motenj zavesti.
• Halucinacije so najpogostejše motnje zaznavanja. Nastanejo brez zunanjih dražljajev. Bolnik sliši glasove, pogovore, podobe, ki jih zdravi ljudje ne zaznajo. Bolna oseba je popolnoma prepričana v resničnost teh napačnih zaznav.
• Druge motnje zaznavanja – depersonalizacija (bolnik se počuti, kot da to ni on, da ni samo ena oseba).